Arhitekti so uporabili dve strategiji za vključitev nove stavbe v lokalni slog, od katerih se prva nanaša na umestitev stavbe v prostor in njeno velikost. Dvorana je postavljena na ozadje vizualno impozantne skale in jo deloma zakrivajo nekatere obstoječe stavbe, vključno z enonadstropno šolsko stavbo, s katero je povezana z zaprtim prehodom. Poleg tega so si arhitekti zamislili stopničast del, tako da so projekt razdelili na glavni dvonadstropni objekt in enonadstropni prizidek.
Druga strategija za ublažitev kontrasta med novim in starim se nanaša na fasado. Barvita obloga, ki ustreza njeni vlogi značilne stavbe za otoško skupnost, poudarja njeno javno funkcijo, vendar ne na račun obstoječe vasi. Arhitekti so razvili vzorec vertikalno razporejenih fasadnih plošč Swisspearl, katerih dimenzije sovpadajo z lesenimi oblogami sosednjih stavb. Dizajn spodnjih delov je zadržan in omejen na plošče v črni, sivi in rjavosivi barvi, ki so usklajene z rahlo izstopajočimi črnimi aluminijastimi okvirji, ki zapirajo navpične okenske reže.